COVID in saldo tekočega računa v euroobmočju s poudarkom na storitvah
10. avgust 2022
Pandemija koronavirusa (COVID-19) je povzročila enega največjih upadov svetovne gospodarske aktivnosti po drugi svetovni vojni ter znatno prizadela svetovno trgovinsko menjavo. V večini držav v euroobmočju se je blagovna in storitvena menjava leta 2020 precej zmanjšala, saldo tekočega računa pa se je močno odzval na spremembe v gospodarskem in socialnem okolju. Medtem ko se agregatni saldo tekočega računa euroobmočja (merjen kot delež BDP) ni bistveno spremenil, je prišlo do znatnih sprememb v saldu posameznih držav v euroobmočju (graf 1). Na Cipru, v Franciji, Grčiji in na Malti na primer se je saldo tekočega računa precej poslabšal. Nasprotno pa se je saldo tekočega računa na Irskem in v Litvi v drugi polovici leta 2020 izboljšal.
Graf 1. Saldo tekočega računa v euroobmočju
(kot odstotek BDP; črtkane črte kažejo države v euroobmočju z največjim presežkom in primanjkljajem v vsakem četrtletju)
Vir: ECB.
Zaradi pandemičnih omejitev sta se izvoz in uvoz storitev zmanjšala še bolj kot skupna gospodarska aktivnost. V tretjem četrtletju 2020 je izvoz storitev iz euroobmočja predstavljal 7,2% BDP, uvoz storitev pa se je zmanjšal na 6,4% BDP (graf 2).
Graf 2. Storitvena menjava euroobmočja
(kot odstotek BDP)
| ■ | Transport, izvoz | ■ | Potovanja, izvoz | ■ | Telekomunikacije, izvoz | ■ | Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, izvoz | ■ | Ostale storitve, izvoz | ||
| ■ | Transport, uvoz | ■ | Potovanja, uvoz | ■ | Telekomunikacije, uvoz | ■ | Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, uvoz | ■ | Ostale storitve, uvoz |
| — Storitveni saldo |
Vir: ECB.
Nekatere kategorije storitev so bile prizadete bolj kot druge. Mednarodna potovanja so denimo skoraj zastala, precej pa so bile prizadete tudi transportne storitve. Obenem so nekatere storitve krizo prevedrile brez posledic ali se celo povečale. Izvoz in uvoz telekomunikacijskih storitev v euroobmočju sta na primer med pandemijo še naprej rasla kljub zmanjšanju skupne storitvene menjave.
Graf 3. Transakcije na tekočem računu euroobmočja z glavnimi trgovinskimi partnericami
(kot odstotek BDP euroobmočja)
Vir: ECB.
Opomba: Hongkong je izključen iz podatkov za Kitajsko in eksteritorialna finančna središča.
Graf 3 prikazuje transakcije na tekočem računu euroobmočja z glavnimi trgovinskimi partnericami, merjene kot delež BDP euroobmočja. Saldo tekočega računa euroobmočja je bil pozitiven z vsemi trgovinskimi partnericami zunaj euroobmočja v Evropi, razen v nekaterih četrtletjih s Češko in Bolgarijo. Pozitivni saldo je bil zabeležen tudi z Brazilijo, Kanado, Indijo, ZDA in Hongkongom. Vztrajno negativni saldo tekočega računa pa je bil zabeležen s Kitajsko in Rusijo. Omeniti velja, da je saldo tekočega računa euroobmočja s Češko, Združenim kraljestvom in Poljsko v letu 2020 zabeležil največji primanjkljaj ali presežek od leta 2014 dalje.
S plačilno bilanco se evidentirajo in povzemajo vse ekonomske transakcije med rezidenti države ali gospodarskega območja (v tem primeru euroobmočja) in nerezidenti v določenem časovnem obdobju (navadno v mesecu, četrtletju ali letu).
Plačilno bilanco sestavljajo tekoči račun, kapitalski račun in finančni račun.
Posamezni računi v plačilni bilanci odražajo različne gospodarske vire (tj. blago, storitve, dohodke ali finančne instrumente), ki so bili zagotovljeni in prejeti. Vsota saldov na tekočem in kapitalskem računu predstavlja neto posojanje (presežek) ali neto izposojanje (primanjkljaj) posamezne države ali gospodarskega območja.
Finančni račun kaže neto pridobitve in odtujitve finančnih sredstev in obveznosti med rezidenti in nerezidenti. Neto stanje na finančnem računu je konceptualno enako neto posojanju ali neto zadolževanju, kot je izpeljano iz tekočega in kapitalskega računa.
Struktura plačilne bilance
| Tekoči račun | Blago | Splošno blago, neto izvoz blaga za preprodajo in nemonetarno zlato (zlato, ki ga državni organi ne držijo kot rezervna imetja). |
| Storitve | Storitve predelave blaga, storitve vzdrževanja in popravil, transportne storitve, potovalne storitve, gradbene storitve, zavarovalne in pokojninske storitve, finančne storitve, nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, ki niso vključena drugje, telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, ostale poslovne storitve, osebne, kulturne in rekreacijske storitve ter državno blago in storitve, ki niso vključeni drugje. | |
| Primarni dohodki | Sredstva za zaposlene, investicijski dohodki, davki na proizvodnjo in uvoz ter subvencije na proizvode in proizvodnjo. | |
| Sekundarni dohodki | Tekoči transferji (razdelitev dohodka) v denarju ali naravi med gospodarstvi (rezidenti in nerezidenti). Mednje sodijo davek od dohodka, socialni prispevki in prejemki ter osebna nakazila. |
Na tekočem in kapitalskem računu so izvozne transakcije (prejemki) in uvozne transakcije (izdatki) zabeležene s pozitivnim predznakom (+), neto transakcije pa so izračunane tako, da se izdatki odštejejo od prejemkov.
Plačilna bilanca euroobmočja in sodelujočih držav članic temelji na enakem okviru, zato so metode izračuna v vseh 19 državah v euroobmočju povsem primerljive. Plačilna bilanca se pripravlja v skladu s smernicami iz šeste izdaje priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb.
Plačilna bilanca in stanje mednarodnih naložb – vključno z mesečnimi in četrtletnimi sporočili za javnost.
Statistični priročnik o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb.
Podatki, uporabljeni v tem vpogledu v statistiko, so na voljo v statističnem skladišču ECB in v datoteki na koncu zavihka »Vpogled«.