Vpogled v statistiko euroobmočja

»Naša statistika« je spletno mesto, ki ga vzdržujejo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke Eurosistema.
Namen teh strani je olajšati razumevanje, uporabo in primerjavo statističnih podatkov o euroobmočju in posameznih državah. Statistični podatki so predstavljeni vizualno, uporabljeni so uporabniku prijazni izrazi, na voljo pa so v vseh uradnih jezikih EU.
Uporabniki lahko z gumbom »Posreduj/vgradi« na dnu strani enostavno posredujejo statistične podatke prek e-pošte ali družbenih omrežij oziroma vgradijo grafe v svojo spletno stran. Funkcija »vgradi« je še posebej koristna za elektronske informativne medije in časopise. Zato vas vabimo, da to orodje posredujete naprej ali ga vgradite v svojo spletno stran.
Sklop predstavljenih statističnih podatkov je javno dostopen v podatkovnih zbirkah ECB, nacionalnih centralnih bank in Eurostata, njihov ogled pa je možen z osebnim računalnikom, tablico ali mobilno napravo. Prikazan je osnovni sklop uradnih statističnih podatkov, ki se bo na podlagi povpraševanja postopno dopolnjeval.
To je novo spletno mesto. Veseli bomo vašega odziva po e-pošti na statistics@ecb.europa.eu.

Sorodne publikacije in video

Sodelovalni model

Namen teh spletnih strani je izboljšati razumevanje in dostopnost statističnih podatkov. Temelji na možnostih, ki jih je razvil in jih uporablja OECD. Glej primerjaj svojo državo. Druge organizacije, ki se ukvarjajo s statistiko, so tudi vabljene, da se pridružijo sodelovalnemu modelu.

»Statistika euroobmočja« je storitev, ki jo ponujajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke (NCB) Eurosistema. To orodje lahko posredujete naprej ali pa ga vgradite na svojo spletno stran.

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) svoje statistične podatke zagotavlja brezplačno kot javno dobro visoke kakovosti, ne glede na kasnejšo komercialno ali nekomercialno uporabo.

Vsi javno dostopni statistični podatki ESCB se lahko uporabljajo brezplačno pod pogojem, da je naveden vir (npr. »Vir: Statistika euroobmočja«) in da se statistični podatki (vključno z metapodatki) ne spreminjajo.

ESCB sledi politiki prostega dostopa in proste ponovne uporabe javno objavljenih statističnih podatkov ob upoštevanju standardne izjave o omejitvi odgovornosti in avtorskih pravic ECB in NCB.

Vpogled v statistiko euroobmočja. Predstavljamo statistične podatke s kratkimi pojasnili v formatu, ki omogoča enostavno izmenjavo.

23. junij 2017

Pozitivni trend pri bančnih posojilih gospodarskim družbam v euroobmočju se nadaljuje

Obseg bančnih posojil gospodarskim družbam v euroobmočju se je aprila 2017 povečal za 2,41%, s čimer se nadaljuje pozitivni trend iz zadnjih treh let.

Obseg bančnih posojil gospodarskim družbam v euroobmočju se je aprila 2017 povečal za 2,41%, s čimer se nadaljuje pozitivni trend iz zadnjih treh let. Razmerje med posojili in vlogami se še naprej zmanjšuje, saj je v prvem četrtletju 2017 znašalo 107,1% v primerjavi z rekordno vrednostjo iz tretjega četrtletja 2007 (142,8%).

Stopnja rasti bančnih posojil gospodarskim družbam je po rekordno visoki 14,9-odstotni rasti v marcu 2008 strmo upadla ter je v obdobju od oktobra 2009 do oktobra 2010 ter od junija 2012 do avgusta 2015 postala negativna, pri čemer je bila najnižja stopnja rasti zabeležena februarja 2014 (–3,5%). Od tedaj se stopnja rasti v euroobmočju krepi ter se je septembra 2015 vrnila v pozitivno območje.

Agregatni podatki za euroobmočje prikrivajo raznolika gibanja v stopnji rasti po državah. V grafu lahko primerjate gibanje bančnih posojil gospodarskim družbam v posameznih državah euroobmočja.

Kar zadeva razmerje med posojili in vlogami v euroobmočju, se to od rekordne vrednosti v tretjem četrtletju 2007 (142,8%) ves čas vztrajno znižuje, tako da je v prvem četrtletju 2017 upadlo na 107,1%. K zmanjševanju razmerja je prispevalo predvsem precejšnje povečanje vlog gospodinjstev.

Med državami, katerih razmerje med posojili in vlogami je bilo ves čas nad povprečjem euroobmočja, je Finska, ki je najvišjo vrednost (162,2%) zabeležila v prvem četrtletju 2017. V primeru Grčije se je razmerje od zadnjega četrtletja 2014 precej zvišalo, in sicer zaradi znatnega zmanjšanja skupnih bančnih vlog. Španija in Portugalska pa sedaj beležita jasen trend zniževanja po rekordni vrednosti na ravni 205,4% v prvem četrtletju 2008 oziroma 167,8% v drugem četrtletju 2010, tako da sta Španija in Portugalska v prvem četrtletju 2017 zabeležili razmerje na ravni 117,6% oziroma 102,7% (razmerje Portugalske je tako upadlo pod agregat euroobmočja). Med drugimi državami, ki imajo razmerje med posojili in vlogami na ravni pod agregatom euroobmočja, Belgija zgodovinsko gledano beleži najnižjo raven, saj je razmerje od zadnjega četrtletja 2009 ves čas pod 70,0%. Na Malti in v Latviji se je razmerje v zadnjih letih precej znižalo in je v prvem četrtletju 2017 upadlo na 69,5% oziroma 73,4%.

Bančna posojila so eden od virov financiranja za gospodarske družbe ter eden od ključnih kanalov, preko katerega se sklepi o denarni politiki prenašajo v realno gospodarstvo. Aktivnosti bančnega posojanja se ocenjujejo s pomočjo statističnih podatkov o agregirani bilanci stanja, s čimer je mogoče primerjati strukturo kreditiranja med vsemi državami članicami v euroobmočju. Ti statistični podatki so eden od bistvenih elementov v procesu odločanja o denarni politiki ECB.

Glavni dejavniki, ki določajo ponudbo bančnih posojil, so pogoji financiranja, sposobnost prevzemanja tveganj in ocene podjetniškega trga v bankah. Povpraševanje po bančnih posojilih pa določajo predvsem dejavniki, kot so raven zadolženosti gospodarskih družb, ocene družb o tveganjih in donosnosti naložb, gospodarski obeti ter pogoji financiranja na kapitalskih trgih, ki predstavljajo bližnji nadomestek za bančna posojila.

Stopnje rasti posojil gospodarskim družbam, izračunane s pomočjo podatkov o transakcijah, se uporabljajo za ocenjevanje kreditnih standardov – višje stopnje rasti so znamenje, da postajajo kreditni standardi blažji. Zgodovinsko gledano so bančna posojila najbolj priljubljen vir financiranja za evropske gospodarske družbe, sledi pa jim neposredno financiranje na kapitalskih trgih (z izdajanjem dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjev). Gospodarske družbe dajejo prednost določenim virom financiranja, in sicer odvisno od posebnosti širšega gospodarstva in posameznega podjetja. Mala in srednje velika podjetja so od financiranja pri bankah odvisna bolj kot velika podjetja.

Razmerje med posojili in vlogami kaže skupni znesek posojil, ki so jih odobrile banke, deljen s skupnim zneskom vlog pri bankah v določenem trenutku. Razmerje med posojili in vlogami je kazalnik likvidnosti, s katerim se ocenjuje sposobnost banke, da pokrije dvig vlog. Z vidika banke posojila predstavljajo dolgoročna, v glavnem nelikvidna sredstva, medtem ko so vloge razmeroma kratkoročne, likvidne obveznosti, saj sta velikost in čas dvigov negotova. Razmerje med posojili in vlogami kaže tudi delež bančnih posojil, ki se financira z vlogami. Razmerje pod 100% pomeni, da lahko banke vsa posojila financirajo z vlogami, medtem ko razmerje nad 100% pomeni, da si za financiranje dela posojil denar sposojajo tudi iz drugih virov. Če je razmerje zelo nizko, banke ne morejo doseči optimalnega donosa. Če pa je razmerje zelo visoko, se lahko zgodi, da banke ne bodo imele zadostnih likvidnih sredstev, da bi izpolnile nepričakovane finančne obveznosti v primeru velikih dvigov.