Vpogled v statistiko euroobmočja

»Naša statistika« je spletno mesto, ki ga vzdržujejo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke Eurosistema.
Namen teh strani je omogočiti razumevanje, uporabo in primerjavo statističnih podatkov o euroobmočju in posameznih državah. Statistični podatki so predstavljeni vizualno, uporabljeni so uporabniku prijazni izrazi, na voljo pa so v vseh uradnih jezikih EU.
Uporabniki lahko z gumbom »Posreduj/vgradi« na dnu strani enostavno posredujejo statistične podatke po e-pošti ali prek družbenih omrežij oziroma vgradijo grafe v svojo spletno stran. Funkcija »vgradi« je še posebej koristna za elektronske informativne medije in časopise. Zato vas vabimo, da to orodje posredujete naprej ali ga vgradite v svojo spletno stran.
Sklop predstavljenih statističnih podatkov je javno dostopen v podatkovnih zbirkah ECB, nacionalnih centralnih bank in Eurostata, njihov ogled pa je možen z osebnim računalnikom, tablico ali mobilno napravo. Prikazan je osnovni sklop uradnih statističnih podatkov, ki se bo na podlagi povpraševanja postopno dopolnjeval.
To je novo spletno mesto. Veseli bomo vašega odziva po e-pošti na statistics@ecb.europa.eu.

Sorodne publikacije in video

Sodelovalni model

Namen teh spletnih strani je izboljšati razumevanje in dostopnost statističnih podatkov. Temelji na možnostih, ki jih je razvil in jih uporablja OECD. Glej primerjaj svojo državo. Druge organizacije, ki se ukvarjajo s statistiko, so tudi vabljene, da se pridružijo sodelovalnemu modelu.

»Statistika euroobmočja« je storitev, ki jo ponujajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke (NCB) Eurosistema. To orodje lahko posredujete naprej ali pa ga vgradite na svojo spletno stran.

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) svoje statistične podatke zagotavlja brezplačno kot javno dobro visoke kakovosti, ne glede na kasnejšo komercialno ali nekomercialno uporabo.

Vsi javno dostopni statistični podatki ESCB se lahko uporabljajo brezplačno pod pogojem, da je naveden vir (npr. »Vir: Statistika euroobmočja«) in da se statistični podatki (vključno z metapodatki) ne spreminjajo.

ESCB sledi politiki prostega dostopa in proste ponovne uporabe javno objavljenih statističnih podatkov ob upoštevanju standardne izjave o omejitvi odgovornosti in avtorskih pravic ECB in NCB.

Vpogled v statistiko euroobmočja. Predstavljamo statistične podatke s kratkimi pojasnili v formatu, ki omogoča enostavno izmenjavo.

20. oktober 2017

Investicijski skladi v euroobmočju

Vrednost delnic investicijskih skladov v imetju gospodinjstev se je v zadnjih letih precej povečala in dosega nove rekordne vrednosti. Tako je 30. junija 2017 vrednost delnic investicijskih skladov v imetju gospodinjstev v euroobmočju znašala 2.192 milijard EUR, kar predstavlja skoraj 10 odstotkov vsega njihovega finančnega premoženja.

Investicijski skladi so pomemben del finančnega sektorja v euroobmočju. Statistični podatki o takšnih skladih so zato pomembni za denarno in finančno analizo.

Obdobja vztrajne rasti premoženja skladov sta v zadnjih letih prekinila dva dogodka na finančnih trgih (glej graf 1). Prvi je bila t. i. »dot-com kriza«, ki je sprožila gospodarski upad v letu 2001. Drugi pa je bila finančna kriza, ki se je začela leta 2007 in je imela mnogo hujše posledice, saj je trajalo kar okrog osem let, preden se je vrednost imetij investicijskih skladov vrnila na predkrizno raven.  Ker je skupna vrednost imetij gospodinjstev v skladih odvisna predvsem od cene finančnih instrumentov v portfeljih skladov, npr. delnic in obveznic, ta vrednost tesno sledi gibanjem na finančnih trgih.

Pregled po državah 

Čeprav investicijski skladi predstavljajo vse večji delež finančnega sektorja v euroobmočju, odpade skoraj 90% celotne vrednosti delnic, ki so jih investicijski skladi izdali v euroobmočju, na samo pet držav, namreč Luksemburg, Nemčijo, Irsko, Francijo in Nizozemsko (glej graf 2). To pomeni, da preostalih 14 držav euroobmočja prispeva le 10%.

Podrobnejši pregled statistike o investicijskih skladih

Statistične podatke o investicijskih skladih je mogoče razčleniti glede na vrsto njihovega premoženja, tj. po njihovi osnovni investicijski politiki (glej graf 3). Tako so konec junija 2017 po številu delnic, ki so jih izdali investicijski skladi v euroobmočju, prevladovali obvezniški skladi (30%), tem pa so sledili delniški skladi (28%), mešani skladi (26%), drugi skladi (8%), nepremičninski skladi (5%) in hedge skladi (3%). 

Med državami obstajajo precejšnje razlike. Kot kaže graf 4, odpade na Latvijo največji delež delnic obvezniških skladov, pri delniških skladih je v vodstvu Ciper, pri mešanih Belgija, pri nepremičninskih skladih Litva, Malta pri hedge skladih in Španija pri drugih skladih. 

Investicijski skladi so oblika finančnih naložb, ki zbirajo kapital zasebnih in institucionalnih vlagateljev z izdajo delnic in/ali enot. Zbrani kapital vlagajo v premoženje, kot so obveznice, delnice in surovine. 

Kot finančni posredniki opravljajo investicijski skladi dve glavni funkciji. Prvič, vlagateljem ponujajo možnost, da z enim samim nakupom delnic ali enot, ki jih je izdal investicijski sklad, vlagajo v razpršen portfelj. Drugič, investicijski skladi predstavljajo vir financiranja subjektom v drugih sektorjih, kot so banke in podjetja. 

Statistični podatki o investicijskih skladih na ravni euroobmočja in posameznih držav so na voljo v šestih podkategorijah glede na naložbeno politiko skladov. Tako obstajajo podatki za delniške, obvezniške, mešane, nepremičninske, hedge sklade in druge sklade. Vsaka podkategorija je nadalje razdeljena na odprte in zaprte sklade.

Vloga investicijskih skladov pri finančnem posredništvu

Vlagatelji

(posojevalci)

Investicijski skladi

(bilanca stanja)

Izdajatelji

(izposojevalci)

 

- Finančne institucije

(npr. banke, zavarovalnice, pokojninski skladi)

Sredstva

Obveznosti

- Finančne institucije

(npr. banke, zavarovalnice, pokojninski skladi)

 

- Vloge

- Obveznice

- Delnice

- Izvedeni finančni instrumenti

- Druga sredstva

- Delnice/enote

- Posojila

- Izvedeni finančni instrumenti

- Druge obveznosti

 

- Gospodinjstva

- Gospodinjstva

 

- Nefinančne družbe

-  Nefinančne družbe

 

- Državne agencije

-  Državne agencije

 

               

Podatki o investicijskih skladih so za denarno in finančno analizo pomembni iz več razlogov. Prvič, spremembe vrednosti premoženja investicijskih skladov se preko vrednotenja delnic teh skladov prenašajo na gospodinjstva in podjetja, s čimer posredno ustvarjajo premoženjske učinke. 

Drugič, statistični podatki o investicijskih skladih omogočajo vpogled v finančno strukturo euroobmočja, saj kažejo položaj skladov v razmerju do drugih finančnih institucij, npr. bank. 

In tretjič, razčlenitev po naložbeni politiki zagotavlja dodatne informacije o odnosu vlagateljev do tveganja.  Ker so investicijski skladi veliki profesionalni vlagatelji, so njihove naložbene izbire lahko pokazatelj razpršenosti portfeljev, kar je koristno za razumevanje gibanj na finančnih trgih in njihovega vpliva denimo na denarne agregate

Več o statistiki o investicijskih skladih in sektorskih računih lahko izveste na naslednjih spletnih straneh ECB:

 

Statistični podatki o investicijskih skladih

Primerjava investicijskih skladov glede na naložbeno politiko v euroobmočju in posameznih državah

Primerjava imetij investicijskih skladov v euroobmočju in posameznih državah

Primerjava delnic/enot investicijskih skladov v euroobmočju in posameznih državah (dinamični prikaz)

Sporočila za javnost: Statistični podatki o investicijskih skladih v euroobmočju

Monthly Bulletin, januar 2003 (glej okvir z naslovom: »New ECB statistics on euro area investment funds«, str. 21)

Monthly Bulletin, avgust 2010 (glej članek z naslovom: »Harmonised ECB statistics on euro area investment funds and their analytical use for monetary policy purposes«, str. 109–122)

Statistics Bulletin (glej razdelek 2 o temi »Money banking and investment Funds«, zlasti točko 2.8. o »Aggregated balance sheet of euro area investment funds«)

Makroekonomski in sektorski statistični podatki: sektorski računi

Sporočila za javnost: Ekonomska in finančna gibanja v euroobmočju po institucionalnih sektorjih