Vpogled v statistiko euroobmočja. Predstavljamo statistične podatke s kratkimi pojasnili v formatu, ki omogoča enostavno izmenjavo.

16. april 2020

Stopnja rasti stanovanjskih posojil se v euroobmočju vztrajno povečuje

Gospodinjstva v euroobmočju še naprej povečujejo zadolževanje za nakup stanovanja. Skupni obseg denarja, ki so si ga gospodinjstva v euroobmočju izposodila pri bankah za nakup stanovanja, je februarja 2020 znašal 4,6 bilijona EUR, kar je približno 40% bruto domačega proizvoda (BDP) euroobmočja.

Medtem ko so se bančne obrestne mere za stanovanjska posojila v celotnem euroobmočju znižale, obstajajo različne nacionalne prakse glede tega, ali je hipotekarno posojilo gospodinjstvom vezano na fiksno ali spremenljivo obrestno mero. Februarja 2020 je imelo približno 98% novih posojil finskim gospodinjstvom spremenljivo obrestno mero, medtem ko je bilo v Franciji manj kot 2% in na Slovaškem manj kot 1,5% novih posojil gospodinjstvom s spremenljivo obrestno mero.

Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom v zadnjih petih letih beleži pozitiven trend in je februarja 2020 znašala 3,8% (glej graf 1).

Graf 1: Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (v odstotkih)

Opombe: euroobmočje, prilagojena serija. Stanovanjska posojila predstavljajo približno 74% skupnih prilagojenih posojil (minimalno 71% oz. maksimalno 76%).

K naraščanju povpraševanja po posojilih v sektorju gospodinjstev so prispevale nizke obrestne mere (glej graf 2). Povprečne obrestne mere za nova stanovanjska posojila so se v euroobmočju znižale s približno 3,6% v februarju 2010 na 1,41% v februarju 2020. Podrobnejši pregled podatkov po državah pa razkriva velike razlike v ravni obrestnih mer znotraj euroobmočja, saj so te februarja 2020 znašale od 0,77% (na Finskem) do približno 2,88% (na Irskem). Razlike so med drugim posledica različnih nacionalnih finančnih struktur, preferenc gospodinjstev (na strani povpraševanja) in dejavnikov na strani ponudbe.

V grafu 2 lahko primerjate povprečne obrestne mere v posameznih državah euroobmočja.

Graf 2: Bančne obrestne mere za nova stanovanjska posojila (vse zapadlosti) (v odstotkih na leto)

Razlike v ravni obrestnih mer med državami euroobmočja je na primer mogoče deloma pojasniti z različnimi nacionalnimi praksami pri uporabi spremenljivih in fiksnih obrestnih mer (glej graf 3). V euroobmočju je bil februarja 2020 delež stanovanjskih posojil s spremenljivo obrestno mero v povprečju približno 15%, gibal pa se je od 1,5% oziroma 2% na Slovaškem oziroma v Franciji do 94% oziroma 98% na Finskem, v Litvi in Latviji.

Delež stanovanjskih posojil s spremenljivo obrestno mero v skupnih odobrenih posojilih je pomemben kazalnik tega, kako spremembe v ravni obrestnih mer vplivajo na gospodinjstva. Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero se lahko spremembe v uradnih obrestnih merah neposredno prenesejo na posojilne obveznosti gospodinjstev. Nasprotno pa pogodbe, ki so za določeno časovno obdobje vezane na fiksno obrestno mero, varujejo komitente pred morebitnim prihodnjim zvišanjem uradnih obrestnih mer s strani Evropske centralne banke.

Graf 3: Delež posojil s spremenljivo obrestno mero po državah (v odstotkih)

Bančne obrestne mere so eden od številnih kazalnikov pri ocenjevanju vpliva denarne politike na gospodarstvo. Vsebujejo dragocene informacije za analizo in oceno transmisijskega mehanizma denarne politike ter obsega in hitrosti prenosa uradnih obrestnih mer – preko tržnih obrestnih mer – na obrestne mere za posojila in depozite, ki so na voljo gospodinjstvom in podjetjem.

S statistiko o bančnih obrestnih merah je mogoče spremljati gibanje obrestnih mer in obseg posojilne aktivnosti. S kombiniranjem ravni obrestnih mer ter obsega kreditiranja in zadolževanja dobimo vpogled v gibanja v bančnem in finančnem sistemu.

Statistika o bančnih obrestnih merah se nanaša na obrestne mere, ki so bile individualno dogovorjene med bankami in njihovimi komitenti v posojilnih in depozitnih pogodbah. V primeru posojil predstavljajo znesek, ki ga banka zaračuna posojilojemalcu, in se lahko razlikujejo glede na različne dejavnike, kot so višina in trajanje posojila, zastavljeno premoženje, kreditna sposobnost in sektor posojilojemalca, namen posojila in raven konkurence v bančnem poslovanju s komitenti. Statistika o bančnih obrestnih merah se izračunava na podlagi novih poslov in stanja posojil, podatki pa so pretvorjeni v letno raven in izraženi v odstotkih na leto.

V vseh 19 državah euroobmočja statistika o bančnih obrestnih merah temelji na enakih konceptih, metodologiji in postopkih izračunavanja, zato je med državami dobro primerljiva.  

Posojila
V skladu z mednarodnimi standardi (Evropskim sistemom računov, ESR 2010) Uredba ECB/2013/33 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (DFI) opredeljuje posojila kot »imetja finančnih sredstev, ki nastanejo, ko upnik posodi sredstva dolžniku, in niso dokumentirana z dokumenti ali pa so dokumentirana z netržnimi dokumenti«. Netržnost obstaja, kadar lastništva finančne terjatve ni mogoče preprosto prenesti. Posojila vključujejo tudi sredstva v obliki depozitov, ki so jih plasirale poročevalske enote.

V statistiki o bilanci stanja DFI je mogoče posojila gospodinjstvom razčleniti po namenu, kot so potrošniška posojila (npr. posojila za nakup avtomobila), stanovanjska posojila in druga posojila (npr. študentska posojila).

V statistiki o bilanci stanja DFI se »stanovanjska posojila« nanašajo na posojila, odobrena za investiranje v stanovanje za lastno uporabo ali oddajanje v najem, vključno z gradnjo in obnovo, ali za nakup zemljišča. Posojila v tej kategoriji so stanovanjska posojila, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino, in druga stanovanjska posojila, najeta osebno ali zavarovana z drugimi oblikami premoženja. V tej kategoriji so tudi stanovanjska posojila (ki niso posebej opredeljena) individualnim lastnikom in partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, če se stanovanje v prvi vrsti uporablja kot osebno prebivališče.

ECB uporablja prilagojeno serijo podatkov o skupnih posojilih gospodinjstvom kot glavno podatkovno serijo o kreditnih gibanjih, ker omogoča boljši pogled na posojanje realnemu gospodarstvu s strani DFI v euroobmočju. Prilagojena serija vključuje prilagoditve za prodajo in listinjenje posojil, ki so umaknjena iz bilance stanja, ter za vpliv pozicij navideznega združevanja denarnih sredstev, ki je posledica storitev upravljanja denarnih sredstev, ki jih nekatere banke nudijo skupinam podjetij.

Več informacij o posojilih v kontekstu statistike o bilanci stanja DFI je na voljo v priročniku o statistiki bilance stanja DFI, zlasti v razdelku 4.3 o posojilih in v razdelku 7.4 o prilagojenih posojilih.

Novi posli so opredeljeni kot vsak nov dogovor med gospodinjstvom in banko. Med nove dogovore sodijo vse finančne pogodbe, katerih pogoji določajo začetno obrestno mero posojila, ter vsa ponovno izpogajana obstoječa posojila. Podaljšanje obstoječih posojilnih pogodb, ki poteka samodejno, tj. brez aktivnega sodelovanja gospodinjstva, in ne vključuje ponovnega pogajanja o pogodbenih pogojih, vključno z obrestno mero, se ne šteje za nov posel.

Stanje je opredeljeno kot stanje vseh posojil, ki so jih banke odobrile gospodinjstvom.

Fiksna obrestna mera se določi za določeno časovno obdobje, ki je lahko enako celotnemu trajanju posojila. Fiksna obrestna mera pomeni, da komitent za hipoteko plača enak mesečni obrok ne glede na to, kakšne gospodarske razmere vladajo na trgu. Če se obrestne mere zvišajo, to ne vpliva na mesečna plačila. Če pa se obrestne mere znižajo, komitent od tega nima koristi.

Spremenljiva obrestna mera niha glede na referenčno vrednost, kot je na primer obrestna mera denarnega trga (npr. 12-mesečna obrestna mera za dane medbančne depozite v eurih).
V statistiki ECB je »začetno obdobje določitve obrestne mere« statistični termin, ki se uporablja pri posojilnih obrestnih merah za nove posle ter je opredeljen kot vnaprej določeno obdobje ob sklenitvi pogodbe, v katerem se obrestna mera ne bo spremenila (npr. tri mesece ali eno leto). S spremenljivo obrestno mero lahko po preteku začetnega obdobja določitve obrestne mere redna odplačila nihajo, odvisno od splošnega gibanja obrestnih mer. Če je komitent vzel hipoteko s spremenljivo obrestno mero, bo lahko imel koristi od prihodnjega znižanja obrestnih mer, s čimer se bodo zmanjšala redna odplačila, ali pa se bo moral soočiti z zvišanjem obrestne mere in tako s povečanjem rednih odplačil hipoteke v primerjavi s posojilom s fiksno obrestno mero.

V statistiki ECB o bilanci stanja se stopnje rasti ne izračunavajo s preprostim primerjanjem stanja ob koncu obdobja, ampak na podlagi transakcij. Z izločanjem sprememb, ki niso povezane s transakcijami, stopnje rasti predstavljajo gibanja v stanju posojil, ki so izključno posledica transakcij. Več informacij o izračunu indeksov hipotetičnega stanja in stopenj rasti je v razdelku 7.3 v priročniku o statistiki bilance stanja DFI.