Vpogled v statistiko euroobmočja

»Naša statistika« je spletno mesto, ki ga vzdržujejo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke Eurosistema.
Namen teh strani je olajšati razumevanje, uporabo in primerjavo statističnih podatkov o euroobmočju in posameznih državah. Statistični podatki so predstavljeni vizualno, uporabljeni so uporabniku prijazni izrazi, na voljo pa so v vseh uradnih jezikih EU.
Uporabniki lahko z gumbom »Posreduj/vgradi« na dnu strani enostavno posredujejo statistične podatke prek e-pošte ali družbenih omrežij oziroma vgradijo grafe v svojo spletno stran. Funkcija »vgradi« je še posebej koristna za elektronske informativne medije in časopise. Zato vas vabimo, da to orodje posredujete naprej ali ga vgradite v svojo spletno stran.
Sklop predstavljenih statističnih podatkov je javno dostopen v podatkovnih zbirkah ECB, nacionalnih centralnih bank in Eurostata, njihov ogled pa je možen z osebnim računalnikom, tablico ali mobilno napravo. Prikazan je osnovni sklop uradnih statističnih podatkov, ki se bo na podlagi povpraševanja postopno dopolnjeval.
To je novo spletno mesto. Veseli bomo vašega odziva po e-pošti na statistics@ecb.europa.eu.

Sorodne publikacije in video

Sodelovalni model

Namen teh spletnih strani je izboljšati razumevanje in dostopnost statističnih podatkov. Temelji na možnostih, ki jih je razvil in jih uporablja OECD. Glej primerjaj svojo državo. Druge organizacije, ki se ukvarjajo s statistiko, so tudi vabljene, da se pridružijo sodelovalnemu modelu.

»Statistika euroobmočja« je storitev, ki jo ponujajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke (NCB) Eurosistema. To orodje lahko posredujete naprej ali pa ga vgradite na svojo spletno stran.

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) svoje statistične podatke zagotavlja brezplačno kot javno dobro visoke kakovosti, ne glede na kasnejšo komercialno ali nekomercialno uporabo.

Vsi javno dostopni statistični podatki ESCB se lahko uporabljajo brezplačno pod pogojem, da je naveden vir (npr. »Vir: Statistika euroobmočja«) in da se statistični podatki (vključno z metapodatki) ne spreminjajo.

ESCB sledi politiki prostega dostopa in proste ponovne uporabe javno objavljenih statističnih podatkov ob upoštevanju standardne izjave o omejitvi odgovornosti in avtorskih pravic ECB in NCB.

Vpogled v statistiko euroobmočja. Predstavljamo statistične podatke s kratkimi pojasnili v formatu, ki omogoča enostavno izmenjavo.

20. oktober 2016

Saldo tekočega računa v euroobmočju

V zadnjih štirih četrtletjih je saldo tekočega računa v euroobmočju izkazoval rekordni presežek v višini slabih 350 milijard EUR, kar je 50 milijard EUR oz. 17% več kot v istem obdobju pred enim letom (297 milijard EUR). To kaže na vztrajen pozitiven trend v saldu tekočega računa euroobmočja (glej graf 1).

Tekoči račun euroobmočja se izračuna s seštejem skupne vrednosti (i) mednarodne menjave blaga in storitev, (ii) primarnih dohodkov in (iii) sekundarnih dohodkov. V zadnjih štirih četrtletjih so vsi trije računi izkazovali pozitivni saldo, z izjemo sekundarnih dohodkov, ki so beležili primanjkljaj v višini 119,9 milijarde EUR. Zaradi tega se je saldo tekočega računa zmanjšal.

Tekoči račun se v posameznih državah euroobmočja giblje različno, pri čemer so precejšnje izboljšanje salda tekočega računa zabeležile Grčija, Irska, Italija, Portugalska in Španija. Te države so imele med finančno krizo negativni saldo, vendar so od konca leta 2015 v presežku. Merjeno kot odstotek BDP, so imele največji presežek Irska, Nemčija, Nizozemska in Slovenija (skoraj 11%, 9%, 8% oziroma 7% BDP), negativni saldo tekočega računa, vendar v višini manj kot 3% BDP, pa je imelo samo pet držav euroobmočja (podatki za drugo četrtletje 2016, glej graf 2).

Redno četrtletno sporočilo za javnost o plačilni bilanci kaže, da je izboljšanje blagovnega salda v euroobmočju predvsem posledica boljšega salda v blagovni menjavi z Veliko Britanijo in ZDA, medtem ko se je primanjkljaj v menjavi s Kitajsko rahlo povečal.

Pri plačilnobilančni statistiki sta se izboljšali kakovost in konsistentnost, s čimer je mogoče bolje zajeti spremembe v posameznih gospodarstvih. Izvedene so bile dodatne metodološke izboljšave, kar se kaže tudi v mednarodnih statističnih standardih, na primer v šesti izdaji priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco (BPM6).

Tako je na primer kriterij ekonomskega lastništva dobil večji pomen pri evidentiranju uvoza in izvoza blaga, kar ima precejšen vpliv na podatke. Uvoz in izvoz blaga sta zdaj evidentirana samo v primeru, da pride do spremembe v ekonomskem lastništvu blaga, ne glede na to, ali je bilo blago fizično premeščeno drugam. Zaradi te izboljšave imajo lahko aktivnosti multinacionalk, ki potekajo znotraj gospodarske družbe, precejšen vpliv na evidentiranje plačilnobilančne statistike.

S plačilno bilanco se evidentirajo in povzemajo vse ekonomske transakcije med rezidenti države ali gospodarske regije (npr. euroobmočja) in nerezidenti (ali rezidenti, ki so v tujini) v izbranem časovnem obdobju (običajno je to mesec ali četrtletje ali leto).  

Plačilno bilanco sestavljajo tekoči račun, kapitalski račun in finančni račun.

Posamezni računi v okviru plačilne bilance se razlikujejo po tem, kakšna je narava zagotovljenih in prejetih gospodarskih virov (npr. blaga, storitev, dohodkov ali finančnih sredstev). Vsota saldov tekočega in kapitalskega računa predstavlja neto posojanje (presežek) ali neto zadolževanje (primanjkljaj).

Finančni račun kaže neto pridobitve in odtujitve finančnih sredstev in obveznosti med rezidenti in nerezidenti. Neto stanje na finančnem računu je konceptualno enako neto posojanju ali neto zadolževanju, kot je izpeljano iz tekočega in kapitalskega računa.

Struktura plačilne bilance

Tekoči račun

Blago

Splošno trgovsko blago, neto izvoz blaga za preprodajo in nedenarno zlato.

Storitve

Storitve predelave, storitve popravil, prevozne storitve, potovalne storitve, storitve v gradbeništvu, zavarovalne in pokojninske storitve, finančne storitve, stroški uporabe intelektualne lastnine, ki niso vključeni drugje, telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, druge poslovne storitve, osebne, kulturne in rekreacijske storitve ter državno blago in storitve, ki niso zajeti drugje.

Primarni dohodki

Sredstva za zaposlene, investicijski dohodki, davki na proizvodnjo in uvoz, subvencije na proizvode in proizvodnjo.

Sekundarni dohodki

Tekoči transferji (razdelitev dohodka) v denarju ali naravi med gospodarstvi (rezidenti in nerezidenti), npr. davek od dohodka, socialni prispevki in prejemki, osebna nakazila itd.

Kapitalski račun

 

Plačilnobilančna komponenta, ki kaže pridobitve in odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev ter kapitalske transferje med rezidenti in tujino (nerezidenti).

Finančni račun

Neposredne naložbe

Naložbe, ki jih je vlagatelj (neposredni vlagatelj) opravil neposredno ali posredno (prek hčerinske družbe ali povezane družbe), da bi pridobil trajen delež (tj. najmanj 10% lastništva navadnih delnic ali glasovalnih pravic) v podjetju (tj. podjetju z neposredno tujo naložbo). Komponente neposrednih naložb so lastniški kapital in dolžniški instrumenti. Namen neposrednih naložb je vzpostaviti dolgoročno razmerje med neposrednim vlagateljem in podjetjem z neposredno tujo naložbo. Neposredni vlagatelj je lahko fizična ali pravna oseba.

Portfeljske naložbe

Naložbe v vrednostne papirje (delnice, ki kotirajo na borzi, delnice, ki ne kotirajo na borzi, delnice ali enote investicijskih skladov in dolžniške vrednostne papirje), ki nimajo narave neposredne naložbe. Z drugimi besedami, namen portfeljskih naložb ni neposredno vplivati na upravljanje podjetja.

Izvedeni finančni instrumenti

Finančni instrumenti, povezani s posebnim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih trguje s posebnimi finančnimi tveganji v lastnem imenu.

Druge naložbe

Finančne naložbe, ki niso vključene med neposredne naložbe, portfeljske naložbe, izvedene finančne instrumente in rezervna imetja. Vključujejo predvsem naložbe v posojila in vloge.

Rezervna sredstva

Zunanja imetja v tuji valuti, s katerimi denarne oblasti lahko razpolagajo in jih nadzirajo.


Transakcije v dobro (izvoz) in v breme (uvoz) na tekočem ali kapitalskem računu so evidentirane s pozitivnim predznakom (+), medtem ko so neto transakcije izračunane z odštetjem transakcij v breme (uvoz) od transakcij v dobro (izvoz).

Na finančnem računu je povečanje sredstev in obveznosti evidentirano s pozitivnim predznakom (+), medtem ko je zmanjšanje označeno z negativnim predznakom (–). Neto komponente se izračunajo z odštetjem obveznosti od sredstev.

Plačilna bilanca euroobmočja in sodelujočih držav članic sledi enakim konceptom, zato so metodologija in postopki izračuna med 19 državami euroobmočja povsem primerljivi. Plačilna bilanca se pripravlja v skladu s smernicami iz šeste izdaje priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb.